Zelena arhitektura

Zelena fasadaZelena fasadaBesedna zveza zelena arhitektura se nam zdi dokaj samoumevna saj arhitekturo razumemo kot osnovo za gradnjo naših domov in drugih zgradb v urbanem svetu. Zeleno je danes tudi že marsikaj, večkrat sinonim za eko, bio, sonaravno in podobne visoko leteče besede, ko govorimo o prihodnosti ali o tujih dosežkih in raznih načrtih kjer mora biti naše okolje skratka zeleno.

Realnost je seveda bolj črna kot zelena saj za tako imenovane zelene projekte vedno zmanjka denarja ali volje ali stroke.

Kdo bi vedel zakaj imamo potem tako malo zelenja v mestih, zelena parkirišča so čez nekaj mesecev suha, zelenih streh imamo komaj za vzorec, da o zelenih stenah in fasadah sploh ne govorimo. Tu moram omeniti še notranje ozelenitve, ki so še vedno omejene na lonec s fikusom le tu in tam srečamo lepo urejene večje notranje nasade ali skupine lončnic.

Vertikalni vrt na fasadiVertikalni vrt na fasadiDejstvo je, da nekdo pri nas nima občutka za zeleno. Če ga že imajo sodobni arhitekti, ga vsekakor manjka investitorjem in izvajalcem. Lepo izdelan projekt za zunanjo ureditev se kaj hitro konča z enostavno ozelenitvijo s travo in zasaditvijo poceni dreves kar vse skupaj ne presega 5 % načrtovanih stroškov. In projektanti? Verjetno so veseli, ker so njihove zamisli končale na ravni najcenejše možne izvedbe obhišnega vrta.

V svetu so zahteve po bolj kakovostnem bivanju vse bolj izrazite  in se odražajo v uvajanju vernakularne arhitekture, ne tiste stare, ki smo jo podedovali od prednikov pač pa nove, ki temelji na zahtevah sodobnega človeka, na tehnoloških možnostih in klimatskih pogojih danega prostora. Ali je ta 'nova arhitektura' sonaravna? Seveda, dokler niso to smučišča v modernih halah sredi Dubaja ali zelene stene na poslovnih stavbah, ki porabljajo ogromno pitne namesto reciklažne vode. Zelenje za vsako ceno? Ne hvala. V mejah zmožnosti-vsekakor.

Dejstvo je, da mora zelena arhitektura preiti v zavest odločilnih investitorjev, ki bodo zgled manjšim projektom in množici današnjih samograditeljev, ki bodo tako oblikovali novo lastno subkulturo zelene arhitekture.

Copyright © Patric Blanc umestitev zelene stene v interijerCopyright © Patric Blanc umestitev zelene stene v interijerZeleno notraje dvorisce lepa dekoracija za gostinski lokalZeleno notraje dvorisce lepa dekoracija za gostinski lokalZelena fasada hotela v LondonuZelena fasada hotela v Londonu

V svetu je že kar nekaj mest, ki uveljavljajo sonaravni razvoj s pogojem, da se z gradnjo odvzete površine nadomesti z zelenjem na strehah in stenah novih zgradb. Hkrati pogojujejo delež zelenih površin v mestih, ki naj bi dosegel najmanj 25 % mestnih površin. Prebivalcem najbolj prijazno mesto kanadski Vancouver se usmerja v velik razvoj zelenih streh in predvsem zelenih sten, ki so bolj vidne in nudijo večji psihološki učinek na prebivalstvo, absorbirajo zvok, prah, izboljšujejo mikroklimo in še mnogo drugih pogojev. Lahko čistijo odpadno vodo, hladijo stene, odbijajo sončno sevanje, pridelujejo zelenjavo? Jagodičje? V Evropi grejo po tej poti Copenhagen, Amsterdam, Barcelona, na japonskem vodi Kyoto, v Avstraliji Sydney in v Aziji eno najbolj zelenih in čistih mest na svetu- Singapur.

Zelene strehe so pričele svoj razvoj v Evropi, predvsem v Nemčiji, kjer so tudi postavili prve standarde zelene arhitekture. Za njimi so verjetno z avtomobilsko tehnologijo to prevzeli Japonci, kmalu tudi Singapur. V ZDA so zelene strehe v razvoju komaj 10 let, ravno tako v Južni Ameriki in Avstraliji. Danes arhitekti kar tekmujejo kdo bo uspel pridobiti bolj 'zelene'  investitorje, okoljska ministrstva pa vneto sprejemajo zakonodaje o obveznih kvotah zelenih površin in olajšavah za take investicije. Ko so arhitekti ozelenili strehe, so ugotovili, da se le-teh ne vidi kaj dosti, da so te površine velikokrat omejene zaradi instalacij, heliodromov, parkirišč, razglednih ploščadi in podobno.

Tako se je sredi 90' let francoski biolog Patrick Blanc domislil izdelati prvo zeleno steno hotela Pershing na Champs Elysee v Parizu.

Zeleno notraje dvorisceZeleno notraje dvorisceImpozantna, edinstvena in predvsem zelena stena je sprožila val navdušenja in v naslednjih letih navdušila kopico posnemovalcev po vsem svetu. Trenutno obstaja preko 240 izvajalcev zelenih sten in fasad  po celem svetu, ki se bolj ali manj uspešno ukvarjajo z zelenimi stenami oz. vertikalnimi vrtovi. Zelene stene imajo gotovo lepo prihodnost, saj dejansko (vizuelno) betonska mesta lahko spremenijo v zeleno oazo. Prednosti takih projektov se naštevajo v nedogled, zato se čudim, da ni takih projektov nebroj. Zakaj? Človek obdeluje zemljico v vodoravni legi že tisočletja, intenzivno vrtnarstvo z računalniki na Nizozemskem obstaja dobrih 30 let. In vertikalni vrtovi? Vseh skupaj je komaj za eno dobro plantažo. Torej se bomo še malo učili, raziskovali in testirali. Čez dvajset let se bomo pa smejali napakam in nerazumevanju današnjih dni. Namreč, vertikalni vrtovi so prav gotovo najbolj zahtevna in najmanj raziskana panoga vrtnarstva.

Komaj zasajene rastline na zelenai fasadiKomaj zasajene rastline na zelenai fasadiRado se dogajajo tudi žalostne stvari tako kot povsod. “Prva živa stena v Veliki Britaniji je mrtva,” je bil zelo pogost stavek lanskega leta v Londonu kjer se je dejansko posušila zelena stena na otroškem vrtcu v Paradise Park Children's Centre. Vzrok je bil slab sistem namakanja. Prvotna investicija je bila 100.000 £ za kar je že mnoge, ki jim zelenja ni mar, bolela glava. Popravilo je nato stalo nadaljnih 130.000 £. In takih primerov je še nekaj, največkrat zaradi slabega in nerednega vzdrževanja. Zato bo ključnega pomena zanimanje za zelene stene s strani samograditeljev, ki bodo izumili nove tehnologije, kombinacije nasadov in pravilnega vzdrževanja. Samo tako bo tehnologija zelenih sten dobila svoj zalet in dosegla stopnjo splošnega odobravanja in zanimanja.

Poleg zelenih streh in zidov lahko tukaj omenim še zelena parkirišča in zelene poti, ki so še nedolgo nazaj držala primat asfalta, betona in peska. Nič ni več kot je bilo. In prav je tako, vsaj v arhitekturi. Psihološki učinki na prebivalstvo bodo vsekakor prevladali v večji težnji po takih urbanih ureditvah. Finančno bo seveda težje, saj so opisane tehnike nekajkrat dražje za izvedbo in za vzdrževanje, kar pa ni tako enostavno opravičiti pred turbo investicijskimi kapitalisti. Pa vseeno, po svetu napredujejo, to pomeni, da bomo tudi mi. Čez kakih 50 let.

Zelena streha na velikem poslovno prodajnem centruZelena streha na velikem poslovno prodajnem centruDa pa ni tako črno naj omenim nekaj slovenskih projektov. Pri nas so prve zelene strehe postavljene pred več kot 20 leti. Nekaj jih ima Najboljši sosed na svojih prodajalnah, v Dragomlju je na strehi šole lep travnik, mariborska kmetijska fakulteta ima veliko zeleno streho, naše najboljše in tudi arhitekturno nagrajene terme Olimje imajo kar precej zelene strehe tako intenzivne kot ekstenzivne, Poslovni objekt na ljubljanski cesti v Celju ima lepo zelenico na 1.500 m2 v drugem nadstropju kot igrišče za otroke.  V Ljubljani je kar nekaj projektov v Trnovskem naselju, v Šiški na trgu Komandanta Staneta in seveda daleč največji projekt, zelo velik tudi v svetovnem merilu, Športni park Stožice, ki je še v delu in zanimivo bo videti ali bo narejen po načrtih ali bo finančna kriza prikrajšala ljubljančane za enkraten krajinsko arhitekturni objekt. Če bo narejen po izjemnih načrtih cenjene krajinarke Ane Kučan, bo vsekakor deležen kake prestižne nagrade za tovrstne projekte. Na koncu naj omenim še kopico zasebnih projektov, ki se vse pogosteje izvajajo pri nas in nas prepričujejo o dobrih straneh zelene arhitekture. Zasebni investitorji bi si vsekakor zaslužili kakšno olajšavo v obliki znižane takse na stavbno zemljišče, saj so del zemljišča zopet ozelenili na svoji strehi in morda v prihodnosti tudi steni.

Tomaž Čufer