Zaščita lesenih strešnih konstrukcij

 Zaščita lesenih strešnih konstrukcijLes šteje med najstarejše gradbene materiale, katere je človek začel uporabljati.

Kot organska snov je izpostavljen različnim dejavnikom, ki omejujeo njegovo trajnost (abiotični in biotični dejavniki). Njegova uporaba je v zgodovini časovno neenakomerno razporejena po vseh kontinentih.

Bolj razvite »naselbine« najdemo večinoma v dolinah rek, jezer ali v bližini morja. V Evropi je primer takih bivališč arheološko najdišče na obali Nice/Francija (Terra Amata); govorimo o šotorasti konstrukciji zgrajeni iz vej in kolov.

Zaščito lesa (lesenih konstrukcij) so poznali že v starem Egiptu tako, da so les obžgali (veliko artefaktov iz teh časov je nadenih v templjih).

Na bližnjem in daljnem vzhodu, kjer je »cvetelo gradbeništvo« so les zaščitili z uporabo rastlinskih, živalskih in drugih olj. V antični Grčiji in Rimu so les potapljali v morsko vodo ali so v naluknjan les vlivali olje, protipožarno so ga zaščitili s premazi iz apna in gline.

Doba industrijske revolucije prinese s sabo tudi razvoj na področju kemične zaščite lesa. Vsa ta kemična sredstva za zaščito lesa so bila strupena, škodljiva za človeka in okolje (toksične kromove spojine). Šele čez čas (ko je škoda že narejena) so začeli kromove spojine nadomeščati z spojinami bora.

Terra Amata - FrancijaTerra Amata - FrancijaGradnja lesenega ostrešjaGradnja lesenega ostrešja

V današnjem času, ko se ekološka zavest vse bolj prebuja in ko so opozorila strokovnjakov vse bolj »glasna« ukinjajo proizvodnjo strupenih premazov in olj (ampak ne povsod, ker je v revnejših državah cena starih premazov še vedno bolj ugodna).

Sečnja hrastovega lesaSečnja hrastovega lesaKaj pa je z primerno zaščito naših strešnih konstrukcij?

Prvi korak je izbira primernega, zdravega in suhega lesa za ostrešja. Kaj naj bi bil »primeren« les za ostrešje? Takšen »primeren« les naj bi bil posekan v času mirovanja, ko je v njem najmanj vode – zimski čas. Mora biti dobro posušen – če je dovolj časa naj se suši po naravni poti ali v sušilnici (moramo se pa zavedati, da hitro posušen les ima še vedno veliko topnih organskih snovi in nevarnost napada insektov je velika).

Za izdelavo ostrešja naj bi izbrali trajen les kot hrast, mecesen, bor, brest, kostanj. V Sloveniji se za ostrešja večinoma uporablja les smreke (zaradi njene cenovne ugodnosti in razširjenosti), katera ne sodi v najbolj trajne vrste lesa. Omeniti moramo tudi trdnost materiala (javor, gaber, dren...) kot eden važnih elementov za izdelavo kvalitetnega ostrešja.

Kot smo že na začetku omenili, les je izpostavljen različnim dejavnikom – biotičnim in abiotičnim.

Skladiïščenje lesaSkladiïščenje lesa Zimska sečnjaZimska sečnja Sušilnica lesa in impregnacijaSušilnica lesa in impregnacija

Biotični dejavniki - naravni škodljivci

Lesni hroščLesni hroščTrdoglavTrdoglavLes kot naravni material ima veliko sovražnikov. Med biotične škodljivce bi  na prvem mestu omenili insekte (nekaj vrst) potem so tukaj še, v manjši meri, razne vrste gliv (provzročijo gnitje lesa ali ga za stalno pobarvajo) in bakterij. V Sloveniji, na lesenih konstrukcijah-ostrešjih, je največji sovražnik lesa »lesni črv« (hišni kozlič). To je najbolj razširjen hrošč v celi Evropi (izjema so Irska in Finska), kateri napada večinoma iglavce.

»Lesnega črva« (hišnega kozliča) najdemo tudi v naravi (deluje koristno pri razgrajevanju odmrlega lesa - vendar napada tudi smreke, jelke...) tako kot na našem domu (lesene strešne konstrukcije, lesene stolpnice, pohištvo...).

Če napade leseno konstrukcijo ostrešja rečemo, da »imamo velik problem«.

Vlažno podstrešjeVlažno podstrešje  Uniïčenje lesenega dela konstrukcijeUniïčenje lesenega dela konstrukcijeJajčeca hišnega kozlčaJajčeca hišnega kozlča
Hiïšni kozliček (levo v obliki bube)Hiïšni kozliček (levo v obliki bube)Ličinka hišnega kozličkaLičinka hišnega kozličkaOdrasla samička hrošča odloži jajčeca v mehek les iz katerih se izležejo ličinke. Ličinke se v ugodnih pogojih zavrtajo v les in se z njim prehranjujejo (tam lahko ostanejo nekaj let) in delajo rove. Njihova aktivnost je odvisna od vremenskih pogojev: temperature, vlažnosti zraka... Ko ličinka dozori v bubo se prevrta na površje (vzletna luknja) in se v 3-6 tednih prelevi v hrošča ter tako konča svoj življenski cikel.

Pozorni moramo biti, ker grožnja napada na lesene strešne konstrukcije obstaja. Potrebno je občasno pregledovati strešno konstrukcijo in če opazimo kupčke fine žagovine, luknjice v lesu in slišimo zvoke, ki prihajajo iz lesa, smo lahko prepričani, da so naše ostrešje oz. les napadli lesni škodljivci.

Ko ugotovimo, da se je škodljivec nastanil v lesenih površinah se posvetujemo s strokovnjaki in potem odločimo o najboljšem načinu uničenja »problema«.
Škoda, ki jo povzroči lesni črvŠkoda, ki jo povzroči lesni črvZaščita lesa s premaziZaščita lesa s premazi Danes na našem trgu obstaja veliko sredstev za kemično uničenje. Nekatera sredstva so še vedno strupena za človeka in okolje. Drugi, biološki načini so okolju in človeku bolj prijazni. Še vedno je najboljši način zaščite montača zdravega in suhega lesa, katerega preventivno zaščitimo s premazi za les, tako preprečimo napad insektov in gliv.
O vseh teh vrstah zaščit bodo pisali strokovnjaki in proizvajalci za zaščito lesa, zato še naprej spremljajte strokovne prispevke na našem portalu.

Staro ostrešjeStaro ostrešjeAbiotični dejavniki

PožarPožarTudi klimatske razmere: temperatra, vlaga, izpostavljenost UV žarkom, veter kot tudi čas poseke, mehanske poškodbe, ogenj... vplivajo na lesene konstrukcije – ostrešje.

Nezaščitena lesena konstrukcija izpostavljena klimatskim razmeram hitreje propade, razpoka (posebej če streha zamaka in je les vedno znova moker ali vlažen). V razpoke se hitreje »naselijo« PogoriščePogoriščeglivice in les začne trohneti.

Od vseh zgoraj naštetih dejavnikov nas verjetno najbolj zanima kakšna je protipožarna zaščita. čeprav je les zelo gorljiv material se v določenih primerih obnese bolj kot jekleni ali železni nosilci (zvijajnje pri 500°C). Vedeti moramo, da je hitrost gorenja odvisna od vrste lesa, njegove gostote, vlažnosti, dimenzije...

Če ga želimo protipožarno zaščititi naredimo to z antipireni (organski in anorganski), katere nanašamo s kotelskimi postopki ali s premazi.

O vseh vrstah in našinih zaščit preberite več v naslednjih strokovnih prilogah, katere prispevajo naši znani strokovnjaki in proizvajalci.

Lepo vas pozdravlja Vaš spletni portal nastrehi.net