Zaščita ostrešij

Leseno ostrešjeLeseno ostrešjeNajboljša preventivna zaščita ostrešij je vgradnja zdravega, zračno suhega lesa. Poleg tega moramo poskrbeti, da streha ne zamaka. S tema dvema ukrepoma lahko že v veliki meri zmanjšamo verjetnost trohnenja lesa.

Dele ostrešja oziroma lesenih delov, kjer pa zaradi arhitekturne zasnove ne moremo v celoti preprečiti škropljenja z meteorno vodo ali zatekanja, pa je najbolje zaščititi s pripravkom Silvanol GBP, ki ščiti les tako pred trohnenjem, kot tudi pred insekti. Aktivne učinkovine v tem zaščitnem sredstvu se dobro vežejo v les in v njem ostanejo tudi več desetletij. Ti pripravki obarvajo les zeleno rjavo. Če nam ta barva ni všeč, jo lahko prekrijemo z lazurnimi premazi Silvanol.

Od škodljivcev poškodovano (uničeno) ostrešjeOd škodljivcev poškodovano (uničeno) ostrešjeKonstrukcijski les poleg gliv ogrožajo tudi insekti. Najnevarnejši je hišni kozliček. Ti škodljivci lahko v 10 letih popolnoma uničijo posamezne dele strešnih konstrukcij. Larve (»črvi«) hišnih kozličkov se hranijo z beljavo iglavcev. Obranimo se jih lahko tako, da v ostrešje ne vgrajujemo beljave oziroma lesa, ki se ga še drži lubje. Ker pa je na suhem lesu zelo težko ločiti beljavo od jedrovine, se beljavi elegantno izognemo s tem, da vgrajujemo tramove, ki so izžagani iz centralnega dela hloda večjih premerov.

Najzanesljivejša zaščita lesa pred napadom lesa z insekti pa je kemijska zaščita s pripravki na osnovi borovih spojin, na primer s Silvanolom GB. To zaščitno sredstvo preprečuje okužbo lesa s hišnim kozličkom. Druga prednost tega pripravka je, da zavira tudi rast gliv razkrojevalk. Testi opravljeni v zadnjem času so potrdili, da Silvanol GB nekoliko zavira tudi gorenje lesa. Žal pa imajo vsi pripravki na osnovi bora eno slabost. Iz lesa se izpirajo, zato jih ne smemo uporabljati na mestih, kjer je povišana nevarnost vlaženja, v takšnih primerih je bolje uporabiti Silvanol GBP.

Velikokrat pa je les že napaden z insekti. Pogosto je na tramovih prisotnih manjše število lukenj, v tem primeru jih lahko preprosto zalijemo z Silvanolom GB (z medicinsko brizgo). Če pa je lukenj več, je potrebno čim večji delež trama prepojiti z zaščitnimi sredstvi za les. Najbolje, da to delo opravi strokovnjak. Za Slovence pa je značilno, da hočemo čim več dela opraviti sami. V tem primeru v zgornji del trama na vsakih 15-20 cm, navrtamo luknje, v katere nekaj dni zapored nalivamo zaščitno sredstvo.

Gljiva TramovkaGljiva TramovkaPogosto pa se srečamo z že vgrajenim lesom, za katerega ne vemo v kakšnem stanju se nahaja. Če želimo bivati v tem prostoru, se izogibajmo zaščitnim sredstvom za les na organski osnovi. Ta lahko še dolgo hlapijo iz lesa in s tem ogrožajo naše zdravje. Primernejši so pripravki na vodni osnovi, kot na primer Silvanol GBP ali Silvanol GB.
Zaščitne pripravke lahko vnašamo v les na več možnih načinov. Najbolj učinkoviti so kotelski postopki, kjer v posebni komori zaščitna sredstva vnašamo v les s pomočjo vakuuma in tlaka. Te postopke lahko izvajajo le v industrijskih obratih s primerno opremo. Za domačo uporabo je najprimernejše dolgotrajno namakanje. Po nekajdnevnem namakanju lesa se les dobro prepoji z zaščitno raztopino. Še posebno dobro v les prodira Silvanol GB. Najmanj učinkovit postopek zaščite je premazovanje. Med premazovanjem zaščitna sredstva v les prodrejo le nekaj milimetrov globoko, zato je ta zaščita slabša. Brizganje daje boljše rezultate, saj zaščitno sredstvo prodre tudi v razpoke, kamor med premazovanjem ne more. Boljše rezultate dosežemo, če premazujemo že osušen les, saj je ta že razpokan.  Poleg gliv in insektov pa ostrešja ogroža tudi ogenj. Obstaja veliko ljudskih legend, ki govorijo, da les posekan v določenem času ne gori. Žal se večina teh domnev do sedaj še ni potrdila v praksi. Edina učinkovita zaščita lesa pred ognjem je uporaba protipožarnih premazov. Ti premazi vplivajo na tako na vžig kot tudi gorljivost lesa. Z njimi navadno premažemo le nosilce. To nam omogoči, da se v primeru požara ostrešje ne poruši in omogoči varen umik prebivalcem in varnejše gašenje in morebitno reševanje. V Sloveniji je na voljo le nekaj protipožarnih premazov, eden izmed najučinkovitejših je Varles. Ta protipožarni premaz nudi odlično zaščito pred gorenjem, ki jo je dokazal tudi v praksi. Pri delu z vsemi zaščitnimi pripravki, moramo nujno uporabljati zaščitno opremo (zaščitne rokavice, masko če brizgamo...). Ostanke zaščitnih sredstev in odpadno embalažo je potrebno odlagati le na temu namenjenih mestih ali pa jo vrnemo prodajalcu. Pazimo na svoje zdravje in na naravo! Če ste na ostrešju opazili znake okužbe z glivami ali množično okužbo z insekti, je najbolje da se obrnete na strokovnjake. Ukrepanje je namreč v veliki meri odvisno od načina, vrste in stopnje okužbe lesa.

Dr. Miha Humar