nastrehi.net za pravo idejo in dober nasvet ko delate streho

Lesena ostrešja

LESENE STREŠNE KONSTRUKCIJE

Z lesenimi strešnimi konstrukcijami se v zgodovini srečujemo že 10.000 let pr. n. š.. Takratna bivališča so bila dokaj trdno zgrajena, ostrešje je bilo narejeno iz debelejših, neobdelanih vej na katere so polagali živalske kože.

Rekonstrukcija Babilona

Na nekaterih drugih področjih kot na primer v Turčiji (neolitsko naselje 7000 let pr. n. š.), rekonstrukcija strehe takratnega časa narejena na podlagi ohranjenih odlomkov nam govori o ostrešju iz lesenih tramov, prekritemu s trstičjem in zamazana z blatom.

Tudi na drugih področjih Evrope, Azije, Afrike in v »Novem svetu« Ameriki so se naselja razvijala (predvsem v plodnih rečnih dolinah) s tem pa tudi stavbarstvo. Pozidava in načini prekrivanja streh so bili različni, odvisno od klimatskih pogojev, gradili so se (najdišča iz bronaste dobe): hrami, templji, obrambni stolpi, palače kot tudi skromnejše stavbe za revnejše (hiše iz lesa in blata, redkejše iz opeke z lesenim ostrešjem prekrite s slamo, trstičjem).

Začetki enostavnih konstrukcij

Kettska zgradba

V železni dobi tudi v Evropi najdemo že pomembne stavbe kot je »velika stavba keltskih obredov«, na rekonstrukciji je vidno leseno ostrešje in slamnata streha.

Tudi v Aziji oz. bolj natančno na Kitajskem se srečujemo z veličastnimi gradnjami kot je »Kitajski zid«.

V Afriki (Zimbabve) so najdišča kamnitega gradišča z lesenimi hišami (lesena ostrešja pokrita s slamo).

Afrika Zimbabve

V antični Grčiji in Rimu gradbeništvo doživi razcvet.

Rimska vila sezidana iz kamna, leseno ostre�je so prekrili s stre�niki. Stre�niki so bili iz kamna �elene oblike in barv, polagali so jih v okrasne vzorce.

Rimske terme ali helenistična vila, lesena ostrešja prekrita z opečnato kritino.

Rekonstrukcija dela ostrešja - Grčija

Srednjeveški grad Hylton / Anglija

Stavbarstvo srednjega veka je zelo raznoliko, od lesenih hiš do gradov, palač in trgovskih središč. Lesene hiše so imele lesena ostrešja prekrita s slamo. Gradovi zidani iz kamna so imeli večinoma kamnito streho (delno tudi prekrito s skodlami in slamo), ker je bila izredno težka se je opirala na močne lesene tramove, kamniti strešniki so bili položeni tako, da so se delno prekrivali.

Predjamski grad - Postojna / Slovenija

Trgovska središča (Rusija) so bila obdana z visokim zidom in stražarskimi stolpi, znotraj so bile lesene hiše z lesenim ostrešjem in slamnato streho.

Na prehodu srednjega veka v novi vek je bilo veliko mest uničenih (zaradi kuge, potresov, vojn), razpolovilo se je število prebivalcev. Začela so se preseljevanja in počasi si je stavbarstvo znova opomoglo. Nastajala so nova naselja, katera so prerasla v mesta. Gradile so se premožnejše gosposke hiše, podeželske vile, gradovi z obzidji in revnejše hiše na obrobju (lesene prekrite s slamnatimi strehami, skodlami, korci)
V današnjem času opažamo, da je arhitektonski videz zelo pomemben - vendar je potrebno uskladiti prostor na katerem bo »zraslo« novo naselje ali poslovni objekt in stroko. Brez tega bomo še vedno slišali komentarje kot so: »to naselje je lepo«, »to naselje nima zelenih površin«, »ta poslovna stavba sploh ne paše v to okolje«...

SLOVENIJA

Kulturna »stavbna« dediščina Slovenije je bogata zaradi raznolikosti pokrajin (260 različnih naravnih krajin in 74 arhitekturnih krajin). Avtohtona arhitektura je izkoristila možnosti, ki jih ponujajo lokalni materiali (kamen, les, slama...) in lastna delovna sila.

Brdo / Lukovica

Stabarstvo bronaste dobe / okolica Ormoža

Na področju Slovenije so že v bronasti dobi nastale prve naselbine-gradišča v obdobju selitve vzhodnih plemen na zahod. Gradili so koče iz kamna in lesa z lesenimi ostrešji, prekrite s slamo, trsjem, mahom... Taka naselja-gradišča so nastajala do prihoda Rimljanov. V obdobju rimske vladavine se je začelo pospešeno graditi: ceste, templje, rimske vile in toplice... Ostrešja so bila lesena in večinoma prekrita z kamnitimi strešniki.

Srednji vek (6/7 st.) je obdobje preseljevanja Slovanov in gradnje samostanov, bazilik, cerkev, trgovskih središč-mest, gradov...

Tesarji v srednjem veku

Srednjeveški grad je imel močno leseno strešno konstrukcijo, ker so ga prekrivali težki kamniti strešniki. Hiše v trgovskih središčih in vaseh so imele lesena ostrešja, prekrita s slamo in skodlami. Pri vdorih Turkov se pospešeno gradijo tabori, kateri so imeli obrambni namen.

Graščina na dolenjskem

Hrastovlje / tabor

Rosalnice pri Metliki cerkev - tabor

V »novem veku« (16 st.) se obnavljajo in gradijo cerkve, kmetje v svojih preprostih hišah, prekritih s slamo in leseno kritino-skodle, živijo v revščini. Šele v 18 st. se življenje začne izboljševati (reforme Marije Terezije), tako v mestih (gradnja večjih stavb zaradi novih materialov) kot na vaseh. Strehe so imele leseno konstrukcijo prekrito z opečnato kritino.

Šivčeva hiša 16 st. Radovljica

Koča stara 350 let Koroška

Vila Herberstein Velenje

Z dobo industrializacije se počasi začnejo mešati meščanske in vaške navade tudi v gradnji. Izven mest se gradijo razkošne »poletne hiše« - vile za počitek (ostrešja so bila lesena prekrita z opečnato kritino). Podeželsko stavbarstvo (19/20 st.) se je začelo razslojevati, bogatejši kmetje gradijo večje hiše (podobne meščanskim). Hiše vaščanov so ostajale skromne. Kletni del je bil zidan ali delno zidan delno lesen, zgornji del pa lesen (zraven so imele še gospodarsko poslopje).
Streha je bila dvokapna (nekatere s čopm) z lesenim ostrešjem prekrita s slamo, skodlami, skrilom ali opečnatim zareznikom.

1963 - otvoritev prve hale - Gorenje

Po drugi svetovni vojni začne »obnova« in gradnja tovarn, šol, stanovanj... Z druge strani pa uničevanje in zanemarjanje kulturno-zgodovinske dediščine: gradov (tudi tiste ki so bili v »dobrem stanju« naselijo in še dodatno uničijo), meščanskih hiš, cerkev, samostanov... Posebej so se pospešeno gradile stanovanjske enote z ravnimi in poševnimi strehami (strešna konstrukcija je lesena) – veliko kmetov se je preselilo v mesto zaradi dela v tovarnah.

Stanovanjska soseska v Ljubljani

V današnjem »modernem« času v gradnji novih stanovanjskih enot opazimo tako domislene kot popolnoma zgrešene arhitektonske projekte (od nemogoče lokacije do estetsko in kvalitativno vprašljivih objektov). Ker pa je naša naloga govoriti o strehah, pustimo to »stresno« temo. Novejši objekti (hiše in stanovanjske stavbe) imajo strehe različnih naklonov – od ravnih do poševnih. Strešne konstrukcije so še večinoma lesene in vse bolj razgibane (izjema je mogoče primorska pokrajina - betonska ostrešja) in prekrite z različnimi tipi kritin (o tem v kakšni drugi strokovni prilogi).

Stanovanjske enote

Stanovanjska hiša

Lesene strešne konstrukcije so v Sloveniji najbolj razširjene, ker ima njihova uporaba veliko pozitivnih lastnosti: kot naravni material »diha« in ne vsebuje strupenih snovi, duši zvok, njegova elastičnost dopušča izdelavo nosilnih konstrukcij, ni elektrostatičen, oblikovanje lesenega ostrešja nam ponuja veliko možnosti (razgibanost) in od tega je odvisen končni videz strehe, ugodna cena in enostavna montaža.

Spremljajte nas še naprej, ker bo na temo lesenih strešnih konstrukcij še veliko prispevkov naših strokovnih sodelavcev.

Lepo pozdravljeni iz uredništva nastrehi.net