To,da se dogajajo klimatske spremembe morda za marsikoga ni alarmantna novica, saj je dejstvo, da so prisotne že ves čas od kar obstaja zemlja. Zagotovo pa je alarmantno dejstvo, da je človek v zadnjih 100 letih preveč posegal v naravo v želji, da si zagotovi vse potrebno za svoj obstoj. Modernizacija in bistveno izboljšanje življenjskih pogojev je sodobnega človeka oz. razviti del sveta pripeljala do točke, ko je z razvojem začel ogrožati samega sebe.

Narava pozitivno vpliva na nas, zato je ne uničujmo

V časih, ko je človek še znal racionalno živeti je pri gradnji uporabljal materiale, ki so bili na razpolago v njegovi okolici. V zadnjem stoletju pa je industrija menila, da je mogoče naravne materiale nadomestiti z umetnimi. Tako so se začeli proizvajati umetni in anorganski izolacijski materiali, ki potrebujejo za svojo proizvodnjo od 10 do 50 krat več energije kot naravni izolacijski materiali. V kolikor bi v ceno proizvoda vključili realne stroške onesnaževanja, bi cena klasični gradnji tako poskočila, da bi bila zopet primerna samo še za kralje in vladarje, ki pa tako ali tako razen majhnih izjem nikoli niso bili sposobni skrbeti za narodov blagor. Že danes je jasno, da je betonska stavba izolirana z umetnimi in anorganskimi izolacijskimi materiali neprimerna za bivanje, saj beton in železo negativno vplivata na zdravje uporabnika. Mikro klima v tako grajenih objektih je slaba, relativna vlažnost zraka neprimerna, čedalje več je strokovnih študij glede negativnega sevanja, ter negativnih vplivov na zdravje uporabnikov, ki se kažejo v povečanju obolenj dihal, alergijah in ne nazadnje raku. Tako grajene stavbe izolirane s cenovno ugodnimi toplotnimi izolacijami, ki največkrat že pri sami proizvodnji ter transportu onesnažijo zrak s toplogrednimi plini v večji meri, kot bo objekt zaradi dobre izoliranosti in majhnih toplotnih izgub privarčeval v času svojega delovanja. V nekaterih ekološko osveščenih državah EU, kjer je zagotovo na prvem mestu Avstrija, že omejujejo uporabo nekaterih izolacijskih materialov, v kolikor imajo prevelik delež primarne energije. Žal pa je Slovenija edina evropska država, ki ima na 2 mio prebivalcev, kar 2 tovarni stiroporja in še dve za proizvodnjo mineralne volne. Zato ni realno pričakovati, da bo država sama začela spodbujati uporabo naravnih izolacijskih materialov. Kljub vsemu pa so prednosti ekoloških izolacijskih materialov na osnovi lesa tako velike, da je samo še vprašanje časa, kdaj se bodo zrušili stereotipi v glavah uporabnikov, kamor poleg investitorjev sodijo tudi arhitekti in izvajalci.

Lesno vlaknene plošče AGEPAN 

Agepan plošče so ekološki proizvod

Surovina je zmleti les iglavcev, ki so slabše kvalitete in s tem neprimerni za kvalitetnejšo obdelavo. To ne pomeni, da je les črviv ali plesniv, saj je podvržen strogim kontrolam ter standardom, ki veljajo pri proizvodnji tovrstnih materialov v Nemčiji, saj so plošče nemški proizvod. Ko les zmeljejo v prah ga termično obdelajo pri čemer se s pomočjo pare izločijo tudi nekateri naravni strupi, ki so prisotni v lesu. Proizvodnja je razmeroma enostavna, saj se drobno zmlet les, ki je še moker stiska v plošče. Za  vezivo služi lignin, ki je v lesu, zato ne vsebujejo fenol formaldehidov in so ekološki proizvod. Plošče so s parafinom prepojene po celotni debelini, zato vode ne prepuščajo, prepuščajo pa paro, saj so kar 10 krat bolj paroprepustne kot masivni les. S tem, ko les zmeljejo in stisnejo nazaj v ploščo se med vlakna ujame zrak, s čimer se izboljša tudi toplotna prevodnost, ki je celo do 3 krat nižja kot pri masivnem lesu, hkrati pa se ohranijo vse pozitivne lastnosti, ki jih ima les.

Način pakiranja Agepan plošč

Odlična akumulacija toplote

Ena od mnogih prednosti, ki jih ponujajo Agepan plošče je akumulacija toplote, saj vemo, da les že sam po sebi slabo prevaja toploto. Zagotovo ste že kdaj kurili drva in čeprav je bila na eni strani polena žerjavica, ste poleno le nekaj centimetrov stran, brez skrbi, da bi se opekli, prijeli z roko. Na to pozitivno vplivajo ugodne karakteristike lesa oz. Agepan plošč, saj je specifična toplota materiala 2100 J/kgK, teža plošč pa se giblje med 170 in 590 kg/m³. V kolikor dodamo še dobro toplotno prevodnost, dobimo odlične fazne zamike tudi v primerjavi z ostalimi materiali, kar je razvidno iz tabele, kjer je izračunan fazni zamik prehoda toplote skozi posamezen material pri debelini 1 cm pri enakih temperaturnih pogojih.

Tako lahko iz zgornje tabele izračunamo fazni zamik skozi različne gradbene sklope pri čemer je priporočljivo, da se doseže fazni zamik vsaj 12 ur oz. 720 minut, priporočajo pa se fazni zamiki med 12 in 24 ur. Fazni zamiki prehoda toplote, ki močno presegajo 24 urni interval prav tako niso zaželeni, saj je znano, da zunanje temperature lahko dnevno nihajo tudi za 20C. Tako se lahko zgodi, da je potrebno hiše s preveč akumulacije sredi zime po nepotrebnem hladiti oz. poleti ogrevati.

Seveda pa na porabo energije za ogrevanje in hlajenje vpliva tudi toplotna prehodnost ovoja stavbe (U vrednost). Ta nam pove koliko W energije izgubimo pri temperaturni razliki 1K na 1m2 ovoja.  Iz spodnje tabele je razvidna U vrednost ter fazni zamik prehoda toplote pri različnih debelinah Trendisol izolacije v kombinaciji z različnimi Agepan ploščami. Tako lahko iz tabele razberemo, da v kolikor vgradimo Agepan DWD ploščo v kombinaciji s 16 cm Trendisol izolacije dobimo U vrednost 0,19 W/m2K, ter fazni zamik 7,75 ur. Nižja kot je U vrednost bolj izolirana je stena ali streha, ter daljši kot je fazni zamik, bolj toplotno stabilna je stavba. V praksi se vrednosti lahko razlikujejo, saj je potrebno pri izračunih upoštevati tudi delež lesene konstrukcije ali ostalih materialov, kot so parne ovire in končne obloge (gips plošče, lesena obloga, ipd).

Les je material, ki diha

Material, ki diha

Velikokrat slišimo, da diha tudi mineralna volna ali celo stiropor. Dihanje pomeni, da so materiali sposobni vodno paro sprejeti in oddati brez da bi se jim v normalnih razmerah poslabšale karakteristike. Za les je znano, da je še vedno suh tudi pri 18% r.v., kar pa bi težko trdili pri mineralni volni in stiroporju. Anorganski in umetni izolacijski materiali imajo enako kot naravni materiali sposobnost, da bolje ali slabše prepuščajo vodno paro, zaradi česar so bolj ali manj paro prepustni, vsekakor pa je njihova sposobnost dihanja zelo omejena, saj se jim z vsebnostjo vlage močno slabša toplotna prevodnost. Izolacijski materiali na osnovi lesa kot sta Agepan in celulozna izolacija Trendisol sprejemata in oddajata vodno paro podobno kot les, zato se le ta enakomerno porazdeli na vse tri materiale v kolikor so vgrajeni skupaj. Ker se v Sloveniji praviloma za strešno konstrukcijo vgrajuje les z vlažnostjo 20% ali več, je zelo pomembno kateri materiali ga obdajajo. Pri gradnji zidanih hiš se vnaša velike količine vode za izdelavo ometov, estrihov, ipd. S tem se neprimerno suh les še dodatno navlaži, kar lahko povzroči nastanek plesni v strešni konstrukciji. Če namesto anorganskih in umetnih materialov med strešno konstrukcijo vgradimo naravne materiale bodo le ti pomagali pri uravnavanju vlažnosti lesene konstrukcije. Še posebej pozitivno vlogo lahko pri tem odigra Trendisol izolacija, saj vsebuje borovo sol, ki preprečuje nastanek in razvoj plesni. Tako zaščiti leseno konstrukcijo pred propadom oz. ji podaljša življenjsko dobo.

Zatesnitev okoli dimnika

Veliko možnosti uporabe okolju prijaznih materialov

AGEPAN plošče se uporabljajo kot sekundarna kritina strehe oz. pri montažnih hišah tudi kot sekundarna kritina zunanje stene v sistemu prezračevanih fasad. THD plošča je namenjena tudi za izvedbo tankoslojne fasade in je certificirana v sistemu fasadnih materialov nemškega proizvajalca MARMORIT.  Plošče imajo različne oznake kot so DWD, UDP, THD, STD, TSR, TEP s čimer se določa tudi namen uporabe. Vse plošče imajo CE oznako, UDP, THD, STD in TEP pa tudi »Natureplus« oznako, kar je znak kakovosti za okolju prijazne in zdravju neškodljive gradbene materiale.

Vgradnja

Direktno pritrjevanje na leseno strešno konstrukcijo

Vse Agepan plošče, ki so za zunanjo uporabo imajo pero in utor na vseh štirih straneh, ki je narejen tako, da preprečuje zamakanje vode med stiki, hkrati s tem pa zagotavlja tudi veterno tesnost ter zelo dobro zvočno zaščito. Plošče se pritrjujejo direktno na leseno konstrukcijo z žeblji, sponkami ali vijaki, ki morajo biti vsaj 3 cm daljši kot je debelina plošče. Pri THD ploščah, kadar se uporabljajo kot podlaga za tankoslojno fasado je pomembno, da so pritrdila iz nerjaveče kovine. Zaradi peresa in utora na vseh štirih straneh plošč ni potrebno stikovati na podlagi (stojkah ali špirovcih), kljub temu pa je potrebno paziti, da se plošče v naslednji vrsti zamikajo vsaj za 30 cm. Enako velja tudi pri izvedbi fasade, kjer se morajo plošče stikovati vsaj 30 cm stran od vogalov oken oz. vrat. Od Agepan plošč so pohodne pri razmaku špirovcev do 1 m DWD plošče in THD plošče, vendar slednje le pri debelini 60 in 80 mm. Stikov plošč ni potrebno lepiti ali dodatno tesniti razen v primeru, kadar je naklon strehe manjši od 15. V tem primeru se uporablja tesnilna masa Airstop Quilli. Stike v žlotah, okoli dimnika ter vseh ostalih prebojih strehe se zalepi z Butyl trakom, saj omogoča raztezke tudi do 300%. Pomembno je, da so površine pred lepljenjem suhe in čiste.

Enostavna vgradnja Agepan plošč

Kadar Agepan plošče uporabljamo kot sekundarno kritino, čez plošče ni potrebno polagati nobene folije, saj so plošče paro prepustne in vodo odbojne. Pri vgradnji toplotne izolacije je pomembno, da se le ta vgradi tako, da se dotika Agepan plošč, saj v nasprotnem primeru lahko prihaja do kondenzacije v zračnem prostoru. Zračni kanal se izvaja na zunanji strani med Agepan ploščo ter kritino in naj bo visok 5 cm. Plošče se v slemenu stikujejo le takrat, kadar je toplotna izolacija položena do slemena. V primeru hladnih podstreh je potrebno zagotoviti prezračevanje hladnega dela strehe skozi fasadne odprtine na obeh straneh hiše. V kolikor to ni mogoče, je potrebno z Agepan ploščami končati cca. 5 cm pred slemenom, ter tako zagotoviti ustrezno prezračevanje hladne podstrehe.

Pripravil Miro Škvorc, Eko produkt d.o.o.