Domov
nedelja, 01 avgust 2010
Osnovni Menu
Domov
Aktualno
Akcije
Strokovni prispevki
Predstavitve
Zanimivosti
Kontaktni formular
Iskalnik
Oglaševanje
Akcijske ponudbe
Zadnje objave
Sanacija azbestnih streh Natisni E-pošta
Kazalo
Sanacija azbestnih streh
Stran 2
Stran 3
Stran 4

Sanacija ostrešij z malim naklonom ter kritino, ki vsebije azbest
Strokovni prispevek podjetja Tondach Slovenija
Sanacija ostrešij z malim naklonom ter kritih s kritino, ki vsebije azbest 

Na podlagi statističnih podatkov je  v Sloveniji kar nekaj objektov kritih s strešno kritino, ki vsebuje azbestna vlakna.
Ste tudi vi lastnik objekta s streho nižjega naklona?
Se odločate za sanacijo svoje strehe?

Kaj je azbest?

Azbestna vlakna
Azbestna vlakna
Azbest je skupno ime za vrsto naravnih mineralnih vlaken. Odporen je na kislino, lužila in visoko temperaturo. Zaradi omenjenih lastnosti, so ga v preteklosti v veliki meri uporabljali v industriji in gradbeništvu. Pri izdelavi strešnih plošč so ga  primešali cementu, kar mu je dalo pri relativno majhni debelini, dokaj veliko trdnost. Azbest, vezan na tak način se iz izdelkov ne sprošča, razen če izdelek ni poškodovan, dotrajan ali se ga obdeluje (žaga, vrta, reže, brusi). Azbest ima vlaknato zgradbo. Vlakna se zelo rada lomijo v  vzdolžni smeri, pri čemer nastajajo tanjša, iglam podobna vlakna. Ker so tako majhna, da jih ne vidimo in so brez vonja jih lahko vdihavamo, ne da bi za to vedeli. Pri vdihavanju lahko pridejo vlakna globoko v pljuča in povzročijo bolezni, kot so azbestoza in pljučni rak.

Med prvo izpostavljenostjo in pojavom znakov bolezni  lahko mine tudi 40 let. Življenjska doba takšne kritine je od 30 do 40 let. Slovenija je leta 1996 (Ur.l.RS št. 567/1996) uvedla prepoved  in promet z azbestnimi izdelki in s tem hkrati tudi zagotovila sredstva za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v ne azbestno. Dovoljena je le uporaba azbestnih izdelkov, ki so bili na dan 28.06.2001 že v uporabi. Do kdaj morajo biti izdelki odstranjeni, slovenska zakonodaja ne določa.

Kako pristopimo k sanaciji takšnega ostrešja?

Stara azbestna kritina (valovitke), ki jo je potrebno zamenjati - sanirati
Stara azbestna kritina (valovitke), ki jo je potrebno zamenjati - sanirati
Da se prepreči, oziroma zmanjša emisijo azbestnih vlaken v okolje, so predpisana obvezna ravnanja pri rekonstrukciji ali vzdrževanju takih ostrešij (Ur.l.RS št. 72/01 in 41/04). Ta tudi pravi, da lahko dela manjšega obsega (površina ostrešja do 1000m²)  opravljamo brez dovoljenja za odstranitev azbesta. (6. člen pravilnika).
Preden se prične  z odstranjevanjem azbestno cementnih plošč, se mora plošče pred delom z njimi ali pred premikanjem zmočiti. Močenje se izvaja z razprševanjem ali škropljenjem, s pršilci z nizkim pritiskom. Plošče se mora pri odstranjevanju dvigovati in ne izpuliti ali lomiti. Kavlje, žeblje ali vijake s katerimi so plošče pritrjene, se mora odstraniti na način, da  plošč pri tem ne poškodujemo. Prav tako pri demontaži plošč ne smemo rezati, vrtati ali brusiti. Če plošč ne moremo odstraniti brez uporabe orodja  je pomembno, da se uporablja izključno ročna orodja ali mehanične pripomočke z vgrajenimi HEPA filtri.

Spuščanje azbestnih plošč s strahe s pomočjo digala
Spuščanje azbestnih plošč s strahe s pomočjo digala
Plošče ne mečemo s strehe, na tla jih spuščamo s primernim dvigalom. Plošče se na tleh ponovno omoči, ter nato zloži v skladovnico na leseno paleto, ki jo nato nepropustno ovijemo s polietilensko folijo.

Deponiranje odpadne strešne kritine

Ustrezno demontirano in za transport pripravljeno odpadno strešno kritino moramo tudi trajno, ustrezno deponirati na za to namenjenih odlagališčih nevarnih odpadkov. V Sloveniji  imamo  5 zbiralcev gradbenih odpadkov, ki imajo dovoljenje za zbiranje azbestno cementnih odpadkov in 18 zbiralcev, ki imajo izdana okoljevarstvena dovoljenja za odlaganje tovrstnih odpadkov. Pomembno pri sami oddaji je, da si pridobimo evidenčni list  o ravnanju z odpadki, ki je dokazilo o oddaji azbestnih odpadkov zbiralcu.



 
< Nazaj   Naprej >
Top!